Tukaj leže rake in nage
in pa rebra
rajncga Martina Kebra.
Dul, dul, dul, dul, dul, dul,
sladko vince bučensku.

Pil ga je rad, kadil je tud rad
in pa lubu,
če je le prilko dubu.
Dul, dul, dul, dul, dul, dul,
sladko vince bučensku.

Z jame Martn ne pride več ven,
šel je v nebesa,
kar taku brez vsacga slovesa.
Dul, dul, dul, dul, dul, dul,
sladko vince bučensku.

Sam buh mu dej ta sveti rej
in sveta Katra
naj ga v vicah preveč ne matra.
Dul, dul, dul, dul, dul, dul,
sladko vince bučensku.

Izvor pesmi

Pesem o sladkem vincu bučenskem je že zelo stara ljudska pesem in v preteklosti si jo je lastilo kar nekaj krajev. Ljudski pevci Fantje z vasi so zato na pobudo Lada Hočevarja raziskali izvor te pesmi, jo zapisali in tudi posneli.

Zgodovina pesmi sega daleč nazaj v sredino 19. stoletja. Po pripovedovanju sedaj že pokojnega slavista dr. Hermana Kotarja iz Gorenjih Radulj, je pesem nastala v letih med 1840 in 1850. Hermanu Kotarju je pripoved o nastanku te pesmi posredoval njegov ded, ki je živel v času, ko je ta pesem tudi nastala. Herman je njeno ozadje kot slavist temeljito raziskal. Nekoč je v družbi svojih prijateljev - opernega pevca Ladka Korošca in Janka Novaka - stal na dvorišču današnje Oberčeve hiše v Dolenjih Raduljah in skupaj z njimi prepeval. Zazrl se je proti svoji rojstni vasi, Gorenjim Raduljam, in oči so se mu zarosile. Prijateljema je povedal o tej pesmi in ju pozval, da zapojejo bučensko himno. Začel je peti to pesem …

Kotar je povedal, da je na Bučki sredi 19. stoletja živel nadučitelj po imenu Martin Keber. Učil je na Bučki, prijateljeval pa je s takratnim župnikom, organistom in šefom žandermarije. Poleg tega, da so bili prijatelji, so velikokrat tudi prepevali skupaj. Ko je Martin Keber umrl, so mu njegovi prijatelji v slovo sestavili pesem in jo uglasbili. Pesem so prvič zapeli na bučenskem pokopališču ob odprtem grobu učitelja Martina Kebra.

Dr. Herman Kotar je to pesem obudil v njeni prvotni obliki, potem pa je počasi utonila v pozabo. Umetniški zbori jo pojejo umetniško urejeno, Fantje z vasi pa so pesem zapisali tako, kot se je pela nekoč in jo tudi posneli. Najdete pa jo na njihovi četrti kaseti oziroma zgoščenki.