domov
simbol društva

KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945 - BUČKA

Predsednica KO DIS Bučka:
SILVA MARJETIČ

Sedež društva: Bučka 2a, 8276 Bučka

Tajnica: Tončka Pavšič

Blagajničarka: Zdenka Novak

Telefon: 07/30 91 040


Tako se je začelo ...


Leta 1941, ko je na našo zemljo stopila težka noga okupatorjeva, se v teh krajih začenja zgodba o izgnanstvu in begunstvu. V to zemljo se je zarezala meja, ki je ločevala nemška in italijanska interesna območja. Meja je v te kraje prinesla polno gorja in zaznamovala številne generacije. Ni ga sonca, gričev in dolin, vinogradov in gozdov lepših kot so domači. Toda oropali so jih zanje, mnoge so oropali otroštva in mladosti, toplega domačega ognjišča ter njihovih dragih. Pomagale niso prošnje, pomagal ni niti jok obupa. Obraz hladen in oster kot britev ni dopuščal milosti. Morali so zapustiti svoj dom. Razen petih ljudi so bili iz vasi na območju Bučke v nemška taborišča izgnani vsi krajani. S trdno zavestjo, da so Slovenci in da Slovenci ostanejo, so prenašali trpljenje in zaničevanje. Veliko naših krajanov se nikoli ni vrnilo domov.


Prva Krajevna organizacija izgnancev v Sloveniji je bila ustanovljena na Bučki


Maja 1991 smo krajanom današnje KS Bučka razposlali pisma s predlogom, da ustanovimo Krajevno organizacijo izgnancev z Bučke. Do realizacije naših načrtov je prišlo že jeseni istega leta, saj smo 1. novembra 1991 na Bučki ustanovili prvo slovensko Krajevno organizacijo Društva izgnancev Slovenije (KO DIS). Njen predsednik je postal Vinko Tomažin. Ker je naše zborovanje odmevalo tudi v medijih, ni bilo naključje, da so kmalu zatem sledile ustanovitve Krajevnih organizacij tudi na Studencu, v Sevnici, Boštanju in drugod po Sloveniji. Danes je v Sloveniji že 85 Krajevnih organizacij DIS.


Prizadevanja za zakonsko ureditev naših pravic


15. novembra 1992 smo organizirali veliko zborovanje, na katerega smo kot slavnostnega govornika povabili tedanjega predsednika Državnega zbora, dr. Franceta Bučarja. Beseda je tekla odprtih vprašanjih vojnih odškodnin in zahtevah za zakonsko urejanje pravic izgnancev. Spregovorila je tudi naša krajanka, današnja predsednica DIS prof. Ivica Žnidaršič. Zborovanje je odločilno vplivalo na sprejem 33. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s katerim smo v DIS dosegli, da se ustanovi sklad za poplačilo vojne odškodnine ter da se del kupnine preusmeri v sklad za poplačilo vojne škode.


50 let vrnitve iz izgnanstva


Leta 1995 je minilo 50 let od vrnitve naših krajanov iz izgnanstva. Tega leta smo zopet pripravili zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč izgnancev iz vse Slovenije. Slavnostni govornik je bil tedanji podpredsednik Državnega zbora, dr. Vladimir Topler. Ob tej priložnosti smo na pročelju Kulturnega doma na Bučki odkrili spominsko ploščo 56 krajanom, umrlim v nemških taboriščih. Ob regionalni cesti, kjer je bila v času okupacije obmejna zapornica, smo postavili originalen mejni kamen iz leta 19941. Nanj je pritrjena ploščica z napisom, da so tu okupatorji razkosali slovensko zemljo.


Ivica Žnidaršič: Bučka skozi čas

Leta 1995 je bila na Bučki predstavitev knjige Bučka na Dolenjskem skozi čas - o izgonu krajanov od leta 1941 do 1945. Avtorica prof. Ivica Žnidaršič je v njej zbrala dragoceno gradivo o Bučki in okoliških vaseh, o dogodkih med drugo svetovno vojno ter številna pričevanja in spomine naših krajanov v izgnanstvu. Veliko dejstev o izgonu Slovencev med drugo svetovno vojno, številni spomini in pričevanja tistih, ki so bili izgnani, so zbrana tudi v knjigi Spomini in pričevanja ter v drugih publikacijah DIS.


KO DIS Bučka dobi svoj prapor


Leta 1998 smo znova imeli večje zborovanje, na katerem smo zahtevali hitrejše sprejemanje zakona o odškodninah. Tedaj smo bili priča še enemu velikemu dogodku - slavnostni razgrnitvi praporja KO DIS Bučka, ki ga je razvila Štefka Kučan.


Muzej izgnanstva


V prostorih Kulturnega doma na Bučki smo v spomin na 60 letnico vrnitve iz izgnanstva uredili spominsko sobo s krajevno zbirko gradiva o izgonu krajanov v letih 1941 - 1945. Zbirka prikazuje bivanje naših krajanov v nemških koncentracijskih taboriščih ter veselo vrnitev v domače kraje. Na ogled so številne listine in nekateri predmeti, ki so jih ljudje uporabljali v izgnanstvu.


Pohodna pot po nekdanji okupacijski meji


V spomin na 60 letnico vrnitve iz izgnanstva smo pripravili in uredili pešpot po nekdanji nemško-italijanski okupacijski meji. Pohodna pot se začne na Telčah pri obeležju, kjer je potekala nekdanja meja. Skozi Telče in preko telških njiv pridemo do vinorodne Pijane gore. Ta nam ponudi veličasten razgled na škocjansko dolino, Šentjernejsko polje, krško ravnino in Gorjance. Spustimo se v Gorenje Dole in nadaljujemo pot proti Dolenjim Dolam. Tu je najnižja točka našega potovanja, sledi vzpon preko Okiča do Slemena. Na Slemenu si lahko ogledamo ostanke nekdanje nemške opazovalnice, od koder se odpira čudovit pogled na Bučko. Le še nekaj korakov in že smo pri gasilskem domu na Bučki. Če stopimo do prvega ovinka, si lahko ogledamo še mejni kamen. Mimo šole in cerkve prispemo do Kulturnega doma na Bučki, kjer si je mogoče ogledati krajevno zbirko o izgonu krajanov. Pot je v celoti označena, ni zahtevna, poleg nekaterih pomnikov iz časa izgnanstva pa nas na vsakem koraku spremljata mehkoba neokrnjene narave in prijaznost ljudi.