Vodstvo Krajevne skupnostiPredsednik: ALOJZ HOČEVARTelefon: 041 560 553 alojz.hocevar@gmail.com
Pozdrav predsednika Krajevne skupnosti Bučka V veliko čast mi je, da vas v imenu Krajevne skupnosti Bučka, kakor tudi v svojem imenu, prav lepo pozdravim na naši spletni strani. V KS Bučka imamo veliko idej in načrtov tudi v naprej. Tako smo poleg številnih že uresničenih nalog dodali tudi to, da za Bučko - PUŠL C DOLENJSKE naredimo spletno stran, saj menimo, da smo vsi skupaj vpeti v neizprosen in hiter tempo življenja. Zato je hitrost prenosa informacij tudi za podeželje nujno potrebna. Z našo internetno stranjo hočemo stopiti v korak s sedanjostjo in tako obveščati in seznanjati slehernega državljana - zemljana, kateremu tehnika to omogoča. Ne bi šel v podrobnosti, saj menim, da je naša internetna stran dovolj pregledna in zanimiva. Tako boste prišli do vseh podatkov, ki vas zanimajo, za kar se moramo posebej zahvaliti sokrajanoma Jelki in Silvu. Naj vas povabim, da nas tudi osebno obiščete na kateri izmed naših prireditev ali pridete na izlet - ne bo vam žal. Za konec pa obilo užitkov pri branju naše spletne strani, pridobivanju novih informacij iz zgodovine, današnjih dni in načrtov Bučke za prihodnost.Zgodovina Krajevne skupnosti BučkaObmočje sedanje Krajevne skupnosti Bučka, ki ga sestavlja devet vasi že od nekdaj čuti pripadnost eden drugemu. Ta tradicija se potrjuje v formalni povezanosti v okviru lokalne samouprave. Že revolucionarnega leta 1849 je tedanja Avstro-Ogrska monarhija določila to območje za občino, kar je veljalo do konca petdesetih let 20.stoletja s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, ko so bili vsi tedanji prebivalci izgnani. Po tem času so jo preimenovali v Krajevno skupnost Bučka v okviru občine Sevnica.Z reformo lokalne samouprave leta 1994 pa sta sosednji krajevni skupnosti Bučka in Škocjan ustanovili Občino Škocjan. Krajevne skupnosti na tem območju so bile ukinjene. Takratno mišljenje je bilo, da zaradi majhnosti občine taka organiziranost ni več potrebna, zato so se KS ukinile. Iz leta v leto pa se je ta odločitev potrjevala za napačno. Ustanavljanje Krajevne skupnostioktober 2002:ustanovi se Neodvisna lista, katera si med drugim prizadeva tudi za ustanovitev skupnosti, ki bo delovala kot koordinacija med krajani in občinskimi organi 10.11.2002: na lokalnih volitvah zmaga Neodvisna lista, v Svet Občine Škocjan sta imenovana dva predstavnika 31.1.2003: zbor krajanov, kjer se je med drugim razpravljalo tudi o ustanovitvi Krajevne skupnosti 11.3.2003: sprememba statuta občine, ki po novem omogoča ustanavljanje krajevnih in vaških in krajevnih skupnosti 10.4.2004: predlog odloka o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti april 2004: na zboru krajanov je bil podan predlog članov odbora 18.5.2004: sprejem odloka o ustanovitvi krajevnih in vaških skupnosti 18.5.2004: potrditev članov odbora KS Bučka 19.8.2004: konstitutivna seja odbora KS Bučka (statut,vodstvo) Sestava odbora KSKrajevni predstavniki:Anton Kovačič - BučkaMirko Hočevar - Dolenje Radulje Alojz Hočevar - Dule Ignac Marjetič - Gorenje Radulje Marko Mlakar - Jarčji Vrh Andrej Hočevar - Jerman Vrh Ladislav Hočevar - Močvirje Franc Gros - Štrit Darko Kocjan - Zaboršt Predstavniki po funkciji:Slavko Pungeršič - občinski svetnik; predsednik KD BučkaAlojz Hočevar - občinski svetnik Jelka Tršinar - občinska svetnica Kristina Resnik - vodja POŠ Bučka Silva Marjetič - predsednica KO DIS Bučka Marko Mlakar - predsednik PGD Bučka Vida Gros - predsednica DPŽ Bučka Toni Sedlar - predsednik ŠD Bučka Mirko Hočevar - predsednik LD Bučka Aleš Vene - predsednik TD Bučka GEOGRAFSKA PREDSTAVITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI BUČKAOče slovenske geografije, Anton Melik, je zapisal: "Silno živahno razrezane sončne gorice nas pozdravljajo ob severozahodnem kotu Krške ravnine okrog Bučke, Škocjana in Šmarjete." Že skoraj pregovorna mehkoba dolenjskih gričev pride tu še kako do izraza, saj značilno podobo pokrajine tvorijo nizki hribi, gorice in grički ter vmesne doline in grape.NARAVNOGEOGRAFSKE POTEZE
|
|||||
|
|||||
Bučka v številkahNekaj statističnih podatkov o Bučki (september 2005): Število prebivalcev: 610Število gospodinjstev: 205 Sestava po spolu: 310 žensk in 300 moških Površina (pribl.): 18,75 km2 Nadmorska višina: od 153 m ( Čolnišče ) do 444 m ( Osredek ) Na začetek |
|||||
Kako na Bučko ?Če prihajate na BučkoIZ SMERI LJUBLJANE ali NOVEGA MESTA:avtocesto zapustite na izvozu Dobruška vas in v križišču zavijete levo proti Škocjanu. Po treh kilometrih prispete v Škocjan, kjer vas smerokaz v križišču napoti proti Bučki. Zavijete desno in po regionalni cesti mimo Stare Bučke in Jerman Vrha dosežete cilj v nekaj minutah.IZ SMERI BREŽIC ali KRŠKEGA:avtocesto zapustite na izvozu Dobruška vas in v križišču zavijete desno v smeri proti Škocjanu. Po treh kilometrih prispete v Škocjan, kjer vas smerokaz v križišču napoti proti Bučki. Zavijete desno in po regionalni cesti mimo Stare Bučke in Jerman Vrha dosežete cilj v nekaj minutah.IZ SMERI CELJA ali SEVNICE:na regionalni cesti Sevnica – Krško, dober kilometer izven naselja Log, bodite pozorni na smerokaz za Bučko. Pri naselju Arto tako zavijete desno in pot nadaljujete po dolini Impoljskega potoka. V naselju Zavratec vas smerokaz napoti desno proti Bučki, do koder je le še nekaj kilometrov.IZ SMERI RAKE:sledite smerokazom za Bučko na Raki, kjer se s ceste Raka –Studenec spustite v dolino skozi naselje Podulce. Mimo Zabukovja in Brezja pri Raki prispete v križišče z regionalno cesto Škocjan – Sevnica. V križišču seveda zavijete levo, proti Bučki, ki jo tudi že vidite na griču na svoji levi.IZ SMERI ŠMARJEŠKIH TOPLIC:iz Šmarjeških Toplic nadaljujete vožnjo mimo Šmarjete do Zbur. V Zburah na križišču sledite smerokazu za Škocjan (naravnost). Pri cerkvi v Škocjanu zavijte levo, se spustite do spodnjega križišča, kjer znova zavijete levo na most. Sedaj ste na regionalni cesti v smeri Bučke, ki jo mimo Stare Bučke in Jerman Vrha dosežete v nekaj minutah.IZ SMERI MOKRONOGA:v Mokronogu sledite smerokazu za Škocjan in pot nadaljujete mimo Laknic do Zbur. V Zburah na križišču znova sledite smerokazu za Škocjan (levo). Pri cerkvi v Škocjanu zavijte levo, se spustite do spodnjega križišča, kjer znova zavijete levo na most. Sedaj ste na regionalni cesti v smeri Bučke, ki jo mimo Stare Bučke in Jerman Vrha dosežete v nekaj minutah.Na začetek |
|||||
Zgodovina BučkePRAZGODOVINABučka in okoliške vasi so bile po vsej verjetnosti poseljene že v paleolitiku, saj so bile najdbe iz tega obdobja odkrite prav v njeni neposredni bližini. Najdišče prazgodovinskih predmetov v Dolenjih in Gorenjih Raduljah pričajo o zgodni poselitvi območja Bučke.OBDOBJE ILIROVPo letu 1200 pred našim štetjem so obrobje Krškega hribovja naselili Iliri. V tem času sta bila Dolenjska in Posavje od Sevnice do Brežic močno naseljena, najmočnejše postojanke v naši bližini pa so bile Mokronog, Malence in Rovišče. Glavne izkopanine iz tega obdobja so grobišča, uveljavljene so bile predvsem gomile. Iz teh časov verjetno izvira tudi ime zaselka Gomile pri Štritu, kajti grobne gomile so našli na vsem širšem območju Bučke.KELTIV 3.stoletju pred našim štetjem so na naše ozemlje vdrli Kelti, ki so se postopno pomešala s halštatskim prebivalstvom in pri nas utrdila latensko kulturo. To bojevito ljudstvo je s svojo umetnostjo kovanja železa prekosilo vsa druga ljudstva. Celotna Dolenjska, tudi Bučka, je v tistem času spadala pod mestno okrožje mesta Neviodunuma (Drnovo). Na Kelte v naših krajih spominjajo ostanki hišastih žar v Bukovju pri Bučki.POD RIMSKIM ORLOMV skoraj pol tisočletnem obdobju, ki je sledilo, so ves slovenski prostor močno zaznamovali Rimljani. Cvetoče gospodarstvo, stabilna oblast in svojevrstna strategija gradnje cestnega omrežja in vplivi novih verstev, so zapustili nadvse pisano podobo rimskega cesarstva na naših tleh. V Zaborštu (na Periščih), kjer je bil tudi močan topli vrelec, so našli ostanke starega naselja iz rimskih časov. Predmete iz obdobja Rimskega imperija so našli tudi v Dolenjih Raduljah pri gradu Radeljca.KO PRIDEJO SLOVANINovi vetrovi zgodovine so zapihali z vzhoda. Po istih cestah, ki so nekoč v našo deželo pripeljale rimske legije, so se sredi 6. stoletja vlila slovanska ljudstva. Materialna kultura slovanskih ljudstev je bila na nižji stopnji, zato so se njeni ostanki slabo ohranili.NEMIREN SREDNJI VEKČe so Turki uspeli uničiti tako močan trg, kakršen je bil Gutenwert, potem si lahko samo predstavljamo kakšno opustošenje so utrpele okoliške vasi. Tukajšnji kmetje so gotovo sodelovali tudi v kmečkih uporih, po katerih sta Dolenjska in Krško polje še posebej poznana. Prijazna pokrajina je poleg freisinških škofov pritegnila tudi številne druge zemljiške gospode, ki so si tod ustvarili svoje posesti. Na območju Bučke sta iz tega časa poznana grad Radeljca (Radelstein) v Dolenjih Raduljah in Pleterje, skoraj nič pa ni znanega o domnevnem dvoru Brinje, ki naj bi stal v bližini gradu Pleterje v Dulah. Zadnja lastnica gradu Radeljca je bila grofica Valeska Barbo, ki je grad dobila od grofice Terezije Auersperg.
Grad Radeljca 17. - 19. STOLETJEZgodovinski razvoj v teh obdobjih je moral biti v glavnih obrisih podoben tistemu, ki ga je doživljal ves slovenski prostor, kajti območje Bučke v ničemer posebej ne izstopa iz slovenskega povprečja. Bučka je kljub svoji pomembni prometni legi dolgo živela v senci Rake kot svojega dolgoletnega farnega središča. Leta 1788 je bil na Bučki ustanovljen farni vikariat, šele 1876 pa prava samostojna župnija. dejstvo, da je imela kar dve cerkvi, kaže na njeno blagostanje. Zaradi sejmov, po katerih je Bučka slovela daleč okrog, je bila pomemben posrednik v menjavi domačih izdelkov, hrane in živine med ravninskimi predeli Dolenjske in kraji ob Savi. Tedenske in pet letnih sejmov naj bi oblasti dovolile šele leta 1825, vendar so gotovo več desetletij starejši. Ljudi so v tem času pestila tudi vremenske ujme in razne epidemije. Tako so leta 1892 ljudje množično zbolevali za grižo. Pomemben vir dohodka predvsem za tiste kmete, ki niso mogli pridelati dovolj krušnih žit, je bilo vinogradništvo. Sredi 19. stoletja je vinograde na Bučki in okolici prizadel napad oidija, ob koncu stoletja (1893) pa še trtna uš. Ljudje so iskali vse mogoče načine, da bi si izboljšali življenje, mnogi so se zato izselili na tuje.20. STOLETJE
Bučka v začetku 20. stoletja 
Župnišče - po partizanskem napadu Obnova in razvoj po vojniPo vrnitvi iz izgnanstva je bilo potrebno začeti znova. Domačije so bile izropane, zemlja neobdelana, primanjkovalo je orodij in ostalih osnovnih predmetov za življenje. V kraju je sprva vlada revščina, obrt ni zaživela znova, obratov tod niso gradili, zato so ljudje možnosti za zaslužek iskali drugje. Po letu 1950 so se vrstili krajevni samoprispevki in prostovoljno delo, s katerim se je gradila in obnavljala krajevna skupnost. Ceste, vodovod, elektrika, telefon, gradnja zadružnega, lovskega in gasilskega doma - v vse to so krajani veliko vložili sami, k podobi današnjih krajev pa so krajani bistveno prispevali tudi z delom svojih pridnih rok.UREJANJE CESTUrejanje cest je bilo najbolj intenzivno v letih od 1951 do 1953. Takrat so z Bučko povezali Močvirje in Zaboršt, utrdili pa so še poti iz Dolenjih Radulj do Dul, iz Dobravice do Dul ter iz Jerman Vrha do Zaboršta. Bučka se je začela povezovati tudi navzven. Popravljene so bile ceste proti Raškemu Vrhu in Studencu. Leta 1955 so začeli graditi cesto Dolenje Radulje - Zavratec in s tem bistveno zmanjšali razdaljo od Bučke do Sevnice. Cesta skozi Dolenje Radulje in Bučko je bila asfaltirana leta 1976. Šele leto kasneje je Bučka dobila prvo avtobusno povezavo z Novim mestom, kasneje pa tudi s Sevnico in Rako. Večina lokalnih cest je dobilo asfaltno prevleko šele koncem 80.let ter v začetku 90-ih, in sicer Gorenje Radulje 1987, Štrit in Jerman Vrh 1989, Dule 1993, leta 1994 pa še Sela, Laze in Zaboršt. V Močvirje so asfalt dobili šele leta 2003. Cesta od Škocjana do Stare Bučke je bila asfaltirana leta 1988, preostali del do Jerman Vrha pa leta 1990. Bučka je od priključka na avtocesto v Dobruški vasi oddaljena 9 km.VODOVODGradnja vodovoda na Bučki se je pričela leta 1970, ko je bil imenovan odbor za gradnjo vodovoda in opravljen lokacijski pregled. Takrat je bil vodovod napeljan v 77 hiš. Krajani so opravili 4934 delovnih ur in prispevali vsak po 170 tisoč dinarjev. Drugo sta prispevala občinska skupščina Sevnica in Rdeči križ Slovenije. Slednji je prispeval tudi nekaj opreme. Centralni vodovod Bučka zajema vasi Bučka, Jerman Vrh, Močvirje, Jarčji Vrh in Zaboršt. Lokalni vodovod Radulje pa zajema Gorenje in Dolenje Radulje, Štrit in Dule. Z izgradnjo vodovoda so krajani opustili vaške vodnjake. Danes se prebivalci KS oskrbujejo z vodo iz lokalnih vodovodov, centralni vodovod je od leta 2005 priključen na novo vrtino v Močvirju. Kakovost vode v vodovodnem sistemu sicer niha, kar je v veliki meri posledica dotrajanega vodovodnega omrežja.ELEKTRIFIKACIJATakoj po vojni se je pokazala potreba po napeljavi elektrike na Bučko in okoliške vasi. . leta 1946 so o tem razpravljali odborniki Krajevnega ljudskega odbora. Predračun za napeljavo elektrike se je gibal med 600 in 800 tisoč dinarji. Krajani so sami prispevali del teh sredstev, poleg denarja pa so prispevali tudi drogove. Leta 1947 je KLO Bučka najel posojilo v vrednosti 150 tisoč dinarjev za transformator ter 380 tisoč dinarjev za kritje ostalih stroškov. Prva električna luč je na Bučki ter v Gorenjih in Dolenjih Raduljah zasvetila leta 1949. Leta 1954 so elektriko napeljali še v Dule in na Štrit, 1958 pa v Močvirje ter zaselka Laze in Gorca.Oskrba z električno energijo danes v vseh naseljih ne dosega optimalne kvalitete. Zaradi probremenitve omrežja prihaja do nihanj v napetosti. Elektro Celje, ki upravlja z električnimi napeljavami tega območja si v zadnjem času prizadeva za prenos nadzemnih električnih vodov v zemljo. Preko območja KS Bučka je v prihodnosti predviden potek 2x400 kV daljnovoda Krško - Beričevo. TELEFON IN TELEKOMUNIKACIJEPrvi telefonski priključek je bil na Bučko napeljan 8. marca 1950, dobil pa ga je Krajevni ljudski odbor Bučka. Centrala je bila nameščena v Krašovčevo hišo, kjer je bila tudi pošta. Z leti, še posebej pa v 80-ih letih, je vse več krajanov izrazilo željo po svojem telefonskem priključku. Leta 1981 je bilo na Bučki 68 prošenj za napeljavo telefona. Leta 1987 je bila v Škocjanu okrepljena telefonska centrala in takrat je na Bučki in okoliških vaseh napeljavo telefona naročilo in vplačalo 73 gospodinjstev. Krajani so z udarniškim delom izkopali jame in prispevali drogove, poleg tega pa so morali prispevati kar zajeten denarni znesek.Danes so analogni telefonski priključki po mnogih gospodinjstvih nadgrajeni z ISDN priključki, vse več pa je v času sodobnih komunikacij tudi povpraševanja po širokopasovnih ADSL priključkih. Na območju Bučke je pokritost s signalom Mobitelovega omrežja dobra, kar zagotavlja normalno komuniciranje v mobilnih omrežjih, slabša je le na nekaterih nižje ležečih območjih. Pošta na Bučki ima zanimiv razvoj preko različnih zgodovinskih obdobij. Leta 1954 je bila na Bučki ustanovljena pomožna pošta, ki je bila vezana na pošto Škocjan. Več o razvoju pošte si preberite v prispevku Pošta na Bučki skozi čas ... RAZVOJ ŠOLSTVAZ rednim poukom so na Bučki po vrnitvi iz izgnanstva znova pričeli 24. oktobra 1945, ko je bila okrog šole še navita bodeča žica. Učenci in starši so bili navdušeni in srečni ob tem, da je svoboda prinesla tudi možnost za vzgojo in izobraževanje otrok v domačem kraju. Pouk se je pričel brez kakršnega koli učnega pripomočka, tudi krede ni bilo. Šola je bila namreč povsem opustošena, saj so si Nemci v njej uredili postojanko. Šolo je po vojni obiskovalo kar 158 učencev. Ustanovljena sta bila pionirska organizacija in podmladek Rdečega križa. Krajani so čez poletje uredili notranjost in okolico šole ter razširili šolsko igrišče. Leta 1949 je pionirski odred z Bučke za uspehe šolskega in zunajšolskega dela prejel tretjo mesto v Sloveniji. Nagrada jim je prinesla celotno opremo za pionirski kotiček ter radijski sprejemnik. Še isto leto so v šoli ustanovili šolsko kuhinjo, šola pa je tega leta dobila tudi elektriko. Leta 1951 so prenovili šolsko fasado, v letih 1954 in 1055 pa so obnovili okna, popravili streho, popleskali vrata in zamenjali žlebovje.Za tiste krajane, ki zaradi izgona niso mogli dokončati šolanja, so pripravili mladinske tečaje o pripravi hrane, urejanju domov in zdravstveni negi. Leta 1953 so na šoli začeli s kmetijsko gospodarsko šolo. Pouk je potekal trikrat tedensko v popoldanskih urah in kljub temu, da ni bil obvezen, se ga je udeležilo veliko število mladih fantov in deklet. Leta 1955 so na šoli pripravili bogato kmetijsko razstavo. Razstavljali so poljedelci, sadjarji in čebelarji, ob šoli pa so uredili lastno drevesnico in vinograd. Za mlada dekleta so pripravili kuharske tečaje, tečaj ročnih del, podmladek Rdečega križa je vodil higienski kotiček in skrbel za napredek osebne higiene učencev ter za urejenost šole in okolice. V šolskem letu 1967/68 je bilo v šolo vpisanih le še 54 učencev, leta 1975 pa je prvi razred obiskovalo le še 6 otrok. Zaradi premajhnega števila otrok so pričeli pouk kombinirati s šolo na Studencu in v Sevnici, kasneje pa tudi s Škocjanom. Učenci so na Bučki obiskovali 1. in 3. razred, 2. in 4. na Studencu, višje razrede pa v Sevnici. Leta 1995 je šola postala podružnica OŠ Frana Metelka iz Škocjana, šolska vrata pa so takrat ostala zaprta. Na veliko prizadevanje krajanov se je pouk v šoli znova pričel v šolskem letu 1996/97. Danes pouk poteka v kombiniranih oddelkih za učence od 1. do 4. razreda, učenci predmetne stopnje pa obiskujejo matično šolo v Škocjanu. Učenci in delavci šole se redno vključujejo v kulturno in tudi siceršnje dogajanje v kraju, šolske klopi pa so iz leta v leto bolj polne. V prostorih šole je organiziran tudi vrtec, ki je že od vsega začetka delovanja polno zaseden. GRADNJA ZADRUŽNEGA DOMAZadružni dom na Bučki se je pričel graditi leta 1948, pomemben prispevek pri njegovi gradnji pa so dali tudi takratni šolarji, ki so kopali pesek, sodelovali pri prevozu gradbenega materiala, pri zidanju in povsod, kjer je bilo potrebno. Leta 1948 so mladi opravili 2150 udarniških ur. Gradbeni načrt za zadružni dom je pripravilo okrajno gradbeno podjetje Krško. V prvi etapi gradnje so krajani dobili 630 tisoč posojila. to je bil velik načrt za od vojne opustošen kraj. Največja udarniška akcija za gradnjo doma je bila 15. septembra 1951, ko se je gradnje udeležila tudi mladina iz Krškega. Slovesna otvoritev doma je bila januarja leta 1952, naslednje leto so ga opremili z nekaj inventarja, leta 1954 pa je dom dobil še elektriko. Upravljanje doma je istega leta prevzela občina Bučka, leta 1960 pa so ga dokončno uredili, ga ometali, prepleskali, obnovili oder, kupili zastor in zavese ter 200 stolov. V domu je bila namreč prostorna kulturna dvorana, poleg nje pa so v domu imeli svoj prostor trgovina, kmetijska zadruga, pošta in krajevni urad.Zadružni dom, ki je danes širše poznan kot kulturni dom omogoča bogato kulturno dejavnost, sestanke in srečanja, v njem deluje Krajevni urad, Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije je v zgornjih prostorih uredila krajevno zbirko o izgonu krajanov v letih 1941-1945, svoj prostor pa imajo tudi društva. V letu 2005 je kulturni dom ob finančni pomoči občine Škocjan zaživel v novi podobi, temeljito obnovljena pa je bila tudi notranjost dvorane in kletni prostori. GASILSKI DOMPrvi gasilski dom je bil na Bučki zgrajen že po prvi svetovni vojni, na njegovem mestu pa je v 80. letih zrasel nov, večji in prostornejši večnamenski dom. S tem so bile omogočene ustrezne razmere za razvoj gasilske dejavnosti, ki ima na Bučki že častitljivo 85- letno tradicijo. Nov gasilski dom so pričeli graditi leta 1981. Leta 1993 so ob gasilskem domu postavili manjši kozolec, kjer hranijo starinsko ročno brizgalno. Na kozolcu pri gasilskem domu je informativna tabla z osnovnimi informacijami o Bučki in preglednim zemljevidom območja.LOVSKI DOMLovska družina Bučka samostojno deluje od leta 1968. Vse do leta 1988 pa družina ni imela svojih prostorov za delovanje. Tega leta je bil imenovan gradbeni odbor. Sredstva za odkup zemljišča in nakup gradbenega materiala so prispevali lovci sami, vsa zidarska dela so bila opravljena s prostovoljnim delom. Pri gradnji lovskega doma so sodelovali tudi krajani, ki so podarili les za ostrešje, avtoprevozniki pa so opravili brezplačne prevoze. Konec leta so v kletnih prostorih doma že opremili lovsko sobo in proslavili delovni uspeh. Otvoritev lovskega doma je bila leta 1993.TRGOVINATrgovska dejavnost na Bučki je bila razmeroma živahna že pred drugo svetovno vojno. V tistem času je bila dobro založena trgovina v Krašovčevi hiši, manjša trgovina pa je bila tudi v Žnidaršičevi hiši. Po vojni je imela trgovina svoje prostore v zadružnem domu. Leta 1981 je bila poleg zadružnega doma zgrajena nova trgovina, ki je bila velika pridobitev za te kraje. Trgovina z mešanim blagom, ki jo upravlja Kmečka zadruga Sevnica predstavlja osnovno oskrbo prebivalstva z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Poleg trgovine je v isti stavbi tudi bife.Pripris: povzeto po Žnidaršič Ivica - Bučka na Dolenjskem skozi čas (1995)Na začetek |
|||||
Šola in vrtecŠola na Bučki skozi časŠolstvo na Bučki se je pričelo že okrog leta 1850, današnja šola pa je bila zgrajena leta 1896. Do leta 1945 o šolstvu na Bučki ni veliko podatkov, saj je bila med drugo svetovno vojno v šoli nemška postojanka in šolski arhiv je bil uničen. Šola je bila takrat obdana z bodečo žico, v kletnih prostorih pa je bila ječa. Po vrnitvi krajanov iz izgnanstva, se je šolstvo močno razvilo, na šoli so potekali različni tečaji: kuharski, zdravstveni, kmetijsko gospodarska šola, tečaj za vaško mladino, sadilna akcija, tečaj RK in higienski kotiček. Šola je skrbela za svoj sadovnjak in vinograd. Do leta 1968 je bila šola osemrazredna. V 70-ih letih so zaradi premajhnega števila otrok višje razrede prenesli v Sevnico oziroma Škocjan, nižje razrede pa kombinirali s Studencem. Na Bučki je potekal pouk za prvi in tretji razred, na Studencu pa za drugi in četrti razred. Leta 1995 je šola postala podružnica OŠ Frana Metelka iz Škocjana, vendar so bila šolska vrata eno leto zaprta. Razredna stopnja je obiskovala matično šolo v Škocjanu, učence predmetne stopnje pa so vozili v Sevnico. Na željo in ob prizadevanju krajanov so šolo v šol. letu 1996/97 ponovno odprli. Sedaj je štirirazrednica in pouk poteka v dveh kombiniranih oddelkih. Učenci predmetne stopnje obiskujejo matično šolo. Od leta 2000/01 dalje je v šoli tudi vrtec za predšolske otroke in tako je poskrbljeno tudi za otroško varstvo. Učenci in delavci šole se redno vključujejo v kulturno življenje kraja, saj sodelujejo na različnih kulturnih prireditvah.Zanimivost iz šolske kronike:pouk na Bučki se je začel januarja 1858. Šole takrat ni bilo, pouk je potekal v prostorih župnišča. Sedanje šolsko poslopje se je gradilo od 12. junija 1895 do septembra 1896. Slovesna otvoritev šole je bila 19. oktobra 1896. Šolo je obiskovalo 200 otrok, zato so leta 1929 šolo razširili. Za časa šolskega upravitelja Ivana Štruklja je bilo leta 1906 v vzgojne namene ustanovljeno društvo "Nada", ki je predstavljalo vez med šolo in vasjo. Istega leta je bila ustanovljena "Potujoča knjižnica". Knjižnica je dobila ime "Prosveta", vodil pa jo je France Selak. Po upraviteljstvom Ivana Resmana se je šola razširila v štirirazrednico, upravitelj Kosec Mihael pa se je še posebej zavzemal za gospodarski razcvet kraja. (prepisano iz šolske kronike leta 1940, prepisal: Stane Kimovec - šolski upravitelj) Predstavitev Podružnične šole BučkaVodja Podružnice Bučka: Sveže informacije iz šolskih klopi vam bomo posredovali ponovno jeseni z novim šolskim letom. Želimo vam prijetne počitnice! 
V sklopu dejavnosti šole učenci aktivno sodelujejo pri pripravi in izvedbi različnih prireditev v kraju.
Poleg rednega pouka smo v tem šolskem letu realizirali športne dneve, kulturne, naravoslovne in tehniške dneve, plavalni tečaj za učence 3. razreda in šolo v naravi za 4. razred. Proti koncu šolskega leta
smo se odpravili na zaključno ekskurzijo skupaj z učenci matične šole v Škocjanu.
Zelo veliko pozornost posvečamo prometni varnosti otrok: - vključevanje vsebin v predmetnik in učni načrt, - opazovanje prometa in opisovanje različnih prometnih situacij, - upoštevanje prometni pravil, spoznavanje prometnih znakov in predpisov, - obisk policista v šoli in na roditeljskem sestanku 
Delavnica z Olgo Vene - krasitev kruha NAŠI DOSEŽKINAŠI UČENCI USTVARJAJO
Da je šola prijazna in urejena ter da v njej ne primanjkuje ustvarjalnih idej, se vidi že s šolskega dvorišča. Domiselno okrašena okna razbijajo sivino vsakdana. 
V teh mrzlih dneh so se učenci spomnili tudi lačnih ptic. Hrano zanje so nastavili v 'hišice' iz odpadne embalaže. 
Šolski hodniki so vedno prikupno okrašeni, so pa tudi prostor, kamor učenci lahko postavijo na ogled svoje izdelke. Predstavitev vrtca na Bučki
V šolskem letu 2008/2009 je bil zaradi povečanega vpisa otrok odprt dodaten
oddelek vrtca. V vrtec so vključeni otroci stari od 1 - 6 let, otroci od 1-3 let
so v skupini Gumbki, otroci od 3-6 pa v skupini Mehurčki. Vrtec vodi
vzgojiteljica Lidija Šinkovec ob pomoči ostalih vzgojiteljice. · 5.30 - 8.00 prihod otrok, igre po želji otrok · 8.00 - 8.30 priprave na zajtrk · 8.30 - 9.00 zajtrk, umivanje zob · 9.00 - 10.00 jutranje srečanje in dejavnosti po kotičkih · 10.00 - 11.00 igre na prostem ali v telovadnici · 11.00 - 12.00 priprave na kosilo, kosilo · 12.00 - 14.00 počitek, umirjene dejavnosti · 14.00 - 16.00 igre po želji otrok, odhod domov 
Vrtičkarji v šolskem letu 2006/2007. DODATNE DEJAVNOSTI
|
|||||
Ustanove na BučkiPODRUŽNIČNA OŠ BUČKAPodružnična šola Bučka spada k matični OŠ Frana Metelka iz Škocjana. Šolski okoliš zajema devet vasi, in sicer Bučko, Dolenje Radulje, Dule, Gorenje Radulje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit in Zaboršt. Vodstvo šole si prizadeva za redne stike med starši in šolo. Govorilne ure so vsak prvi četrtek v mesecu ob 17.uri. ravnateljica:Irena Čengija Peterlin Vodja podružnice: Kristina Resnik Naslov: Podružnična OŠ Bučka Bučka 27 8276 Bučka Telefon: 07 3846 630 E-pošta: podruznica.bucka@guest.arnes.si Več informacij o šoli. VRTEC BUČKAVrtec na Bučki deluje v okviru javnega zavoda OŠ Frana Metelka Škocjan. ravnateljica:Irena Čengija Peterlin Vodja vrtca: Darinka Matjašič Vzgojiteljici v vrtcu na Bučki: Lidija Šinkovec Tea Kump Pomočnici vzgojiteljice: Matejka Novak Anita Pirkovič Naslov: Vrtec Bučka Bučka 27 8276 Bučka Telefon: 07 3846 630 Več informacij o delovanju vrtca ŽUPNIJSKI URAD BUČKAŽupnijski urad Bučka upravlja župnik Damjan Štih iz Škocjana. Duhovnika zagotovo dobite v župnišču v Škocjanu vsak delovni dan (razen srede) zjutraj med 8. in 9. uro ter zvečer neposredno po sveti maši. Na Bučki je duhovnik na voljo vsako nedeljo neposredno po sveti maši. Naslov:Župnijski urad Bučka Bučka 24 8276 Bučka Telefon: 07 30 77 007 KNJIŽNICANa Bučko redno prihaja bibliobus Potujoče knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta, razen med poletnimi počitnicami.Bibliobus ima postanek pri šoli na Bučki ob navedenih dnevih (četrtek) med 11.00 in 13.00 uro. Informacije na telefonskih številkah: 041 755 258 ali 07 39 34 619 POŠTANaši krajani lahko vse poštne storitve opravijo na svojem domu. Tako lahko: - oddajo navadne ali knjižene pošiljke (tudi pakete) v notranjem in mednarodnem prometu,- opravijo storitve denarnega prometa (vplačilo položnic, računov, poštnih nakaznic, izplačilo oziroma vplačilo na hranilne knjižice ter čeke poslovnih bank, s katerimi ima Pošta Slovenije sklenjeno pogodbo), - kupijo znamke, vrednotnice, razglednice, voščilnice ter neživilske artikle. Premična pošta Bučka (8276), ki na območju Bučke posluje od leta 1999, omogoča, da pismonoša vse naslovnike obiskuje z avtomobilom vsak delovni dan od ponedeljka do petka. Pošta na Bučki skozi čas ... |
Na ščitu je v osrednjem delu stiliziran grozd z devetimi jagodami, ki predstavlja vinorodno področje Bučke z devetimi vasmi. Ob njem sta na vsaki strani dva ptička bele barve v pojoči pozi, kar predstavlja sožitje ljudi tega območja. Podlaga je zelena in se na vrhu zaključi polkrožno kot stiliziran griček Bučke, na dnu pa je z valovnico ločena od modrine, ki ponazarja vodnatost področja (jezero, izviri, potočki).
Zastava ima na osrednjem delu atributa z grba, to sta grozd in ptička. Ozadje je zeleno, kar predstavlja gozdnatost in neokrnjenost narave. V spodnjem delu zastave je z valovnico ločen ozek moder del, ki predstavlja vodo tega območja.
