domov

"Kolesarska pot"

KOLESARSKA POT - daljša

Izhodišče kolesarske poti je gasilski dom na Bučki. Celoten potek poti si je mogoče ogledati na zemljevidu na informativni tabli. Izpred gasilskega doma se odpeljemo po lokalni cesti proti Močvirju (smerokaz). Na poti skozi zaselek Laze lahko uživamo v lepem panoramskem pogledu na Bučko in okolico. Spustimo se v dolino, peljemo mimo kapelice sv. Lucije, naprej skozi gozd, nakar pred seboj zagledamo veduto naselja Močvirje. Ko se vzpenjamo proti vasi, je na naši levi pod cesto stari Kranjčev mlin, ki ne obratuje že od druge svetovne vojne. Kljub temu je v njem še vedno ohranjene kar nekaj mlinarske opreme. Na vrhu klanca, v središču Močvirja lahko postojimo ob napajalnem koritu in se osvežimo s čisto vodo, ki priteka iz zaledja. V kolikor nam čas dopušča, se lahko zapeljemo še do cerkvice sv. Jurija, ki izhaja iz 13. stoletja. V Močvirju popotnik zagotovo opazi lepo ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva, stare domačije, kozolce in druga gospodarska poslopja.

Pogled na Bučko

Iz Močvirja nas vodi pot naprej proti Gorenjim Raduljam. Pogled na desno nam razkriva Bučko ter lovski dom s streliščem, v dolini pod nami pa nas spremlja Hubajniški potok. V Gorenjih Raduljah je vreden ogleda obnovljen vaški vodnjak s periščem, ki ga je leta 2005 obnovila občina Škocjan skupaj s sredstvi Heliosa iz Domžal v okviru projekta Oživljanja slovenskih vodnjakov. Vodnjak se nahaja le nekaj metrov od ceste in je z nje tudi viden. Pot nadaljujemo proti Dolenjim Raduljam, mimo Remičevega in Vajsovega mlina. V Dolenjih Raduljah se priključimo na regionalno cesto, ki pelje iz Škocjana proti Sevnici. Ob poti imamo skrajno levo pogled na grad Radeljca ter s kapelico obzidan izvir pod njim, na gričku sredi vasi pa nas pozdravlja cerkev sv. Mihaela.

V križišču Vejer zavijemo dvakrat desno in pot nadaljujemo po lokalni cesti proti Štritu. Največja znamenitost te vasice je Štritovsko jezero. Vzemimo si čas za počitek in opazovanje tega enkratnega bisera narave, ki napolni z energijo in sprosti duha. Jezero je redek sekundarni biotop, ki ga naseljujejo raznovrstne rastlinske in živalske vrste. Poseben čar mu dajejo razcveteli lokvanji na njegovi gladini, v njem pa lahko opazujemo odsev njegove okolice. Ko smo si nabrali novih moči ob jezeru, se podamo naprej, pri Venetovi kapelici zavijemo desno ter se spustimo proti športno-rekreacijskemu centru. Na križišču nad njim zavijemo levo in se peljemo proti Resi. Kmalu zapeljemo v prijetno gozdno senco, ki nas obdaja vse dokler ne pripeljemo do regionalne ceste, ki vodi iz Škocjana proti Sevnici.

Smo na vrhu Logič in le 60 metrov od ceste se nahaja geometrijsko središče občine Škocjan. Točka je označena, urejeno ima parkirišče in dostop. Posebnost obeležja je ploščad v obliki občinskega obrisa, ki hkrati predstavlja kolaž kamnin, ki se nahajajo na območju občine. Kamnine so v ploščad položene tako, kot so njihova dejanska nahajališča v naravi. Na kamnitem stebru je jeklena plošča z označenimi stranmi neba in središči sosednjih občin, Ljubljane in Neaplja. Na pojasnjevalnih tablah poleg obeležja je na kratko predstavljena občina Škocjan. V zavetju gozda si v senci lahko odpočijemo, pot pa nadaljujemo po regionalni cesti mimo Stare Bučke in Jerman Vrha do Bučke, do našega izhodišča pri gasilskem domu.

Čez Reso

KOLESARSKA POT - krajša

Izhodišče poti je pri gasilskem domu na Bučki. Celoten potek poti si je mogoče ogledati na zemljevidu na informativni tabli. Izpred gasilskega doma se odpeljemo po regionalni cesti proti središču kraja. Pozoren opazovalec bo zagotovo opazil lepo ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva in stare bučenske hiše z zanimivimi portali ob cesti. Peljemo se mimo šole in spomenikov NOB. Pri slednjem zavijemo desno v hrib proti cerkvi sv. Matije, kjer so se odvijali glavni dogodki ob prvem napadu na nemško postojanko na Bučki. Cerkev v notranjosti krasi bogata baročna oprema, zlati oltarji, križev pot iz žgane gline in lepo izrezljane klopi iz hrastovega lesa. Le nekaj metrov niže je cerkev sv. Martina. Cerkev s srednjeveško zasnovo je bila večkrat predelana in dozidana, njeno pročelje pa bogati spominska plošča duhovniku Jožetu Peterlinu, ki je na Bučki deloval 12 let in si prizadeval za obnovo te cerkve.

Pot nadaljujemo navzdol proti Zaborštu. V križišču pri križu zavijemo levo na makadamsko cesto, peljemo mimo Venetove kapelice v Zaborštu in naprej skozi vas. V naslednjem križišču zavijemo desno proti Dulam. Nekaj časa peljemo po prijetni gozdni senci, nakar v dolini pred seboj že zagledamo športno-rekreacijski center Dule-Štrit. Peljemo mimo njega, se vzpnemo navkreber proti Štritu in mimo Venetove kapelice pripeljemo do Štritovskega jezera. Vzemimo si čas za počitek in opazovanje tega enkratnega bisera narave, ki napolni z energijo in sprosti duha. Jezero je redek sekundarni biotop, ki ga naseljujejo raznovrstne rastlinske in živalske vrste. Poseben čar mu dajejo razcveteli lokvanji na njegovi gladini, v njem pa lahko opazujemo odsev njegove okolice.

Ko smo si nabrali novih moči ob jezeru, se podamo naprej proti Vejerju, kjer v križišču zavijemo dvakrat levo in že smo na regionalni cesti. Le še nekaj metrov in pred seboj imamo naselje Dolenje Radulje. Ob poti imamo pogled na cerkev sv. Mihaela, grad Radeljca in s kapelico obzidan izvir pod njim. Ko zapeljemo čez ovinek, že odvijemo desno proti Gorenjim Raduljam. Peljemo se mimo Vajsovega mlina in žage ter mimo Remičevega mlina in se vzpnemo proti vasi. V Gorenjih Raduljah je vreden ogleda obnovljen vaški vodnjak s periščem, ki ga je leta 2005 obnovila občina Škocjan skupaj s sredstvi Heliosa iz Domžal v okviru projekta Oživljanja slovenskih vodnjakov. Vodnjak se nahaja le nekaj metrov od ceste in je z nje tudi viden.

V Močvirju se lahko osvežimo s čisto vodo

Pot nadaljujemo proti Močvirju. Majhna, a prijazna vasica ima še vedno zelo dobro ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva (hiše, kozolce, gospodarska poslopja), cerkvico sv. Jurija iz 13. oziroma začetka 14. stoletja, številne vodne izvire in mlin. Kranjčev mlin sicer že dolgo ne melje več, si je pa v njem še mogoče ogledati nekaj mlinarske opreme. Po cesti se podamo mimo zaselka Cep s tipično kamnito kraško pokrajino ter nadaljujemo mimo kapelice sv. Lucije do zaselka Laze. Tu lahko uživamo v lepem panoramskem pogledu na Bučko in okolico. Do našega izhodišča pri gasilskem domu nas loči le še dober kilometer in pol.